Namesto prireditve ob prazniku – dnevu reformacije

Če bi bilo običajno leto, bi danes mirno in slovesno pričakovali jutrišnji praznik dan reformacije. Pripravili bi še eno proslavo v Kulturnem centru Laško in hkrati osrednji dogodek Bralne značke za odrasle Knjižnice Laško. Spomnimo se na kratko nekih drugih časov ter lanskega prisrčnega dogodka s Tonetom Partljičem in posebno obeležitvijo 150-letnice prve čitalnice v Laškem.

Ampak to je preteklost. Kako najti mesto reformaciji v tem čudnem času, kako povezati njeno dediščino s sedanjim stanjem?

Najprej seveda ne moremo mimo osnovnega zgodovinskega pomena reformacije, na katerega je potrebno spomniti, četudi praznika ne bomo obeležili na način, kot bi mu pristajal. Reformacija je bila versko in družbeno gibanje v 16. stoletju za reformiranje Katoliške cerkve in katoliške vere. Za nas, Slovence, pa je še posebej pomembno, da smo v obdobju reformacije dobili knjižni jezik. Še enkrat poudarimo že večkrat izrečeno misel, da je prav jezik in na njem temelječa kultura najpomembnejše, kar nas dela Slovence. Pomislimo, kakšen privilegij je v majhni dvomilijonski skupnosti govoriti, pisati, brati, razmišljati, pridobivati in predajati znanje ter navsezadnje tudi čutiti v našem slovenskem jeziku. Slovenska knjiga in branje sta nam k sreči dostopna tudi v tem času, ne glede na vse omejitve zaradi zdravstvene krize.

Dediščino reformacije pa lahko dojemamo širše – v pomenu reformiranja, spreminjanja. In čeprav zgodovinska reformacija velja za družbeno gibanje, je Primož Trubar kot osrednji predstavnik slovenske reformacije le-to izpeljeval preko reformiranja posameznika, Slovenca – tako, da ga je naučil brati, in to v lastnem jeziku. Iz tega sledi, da je pravi začetek vsake reformacije, (samo)reformiranje nas samih – za dobro.

Za našo letošnjo osrednjo prireditev ob dnevu reformacije, če bi jo seveda lahko izvedli, smo že bili dogovorjeni s patrom Karlom Gržanom, ki se nam je v trenutni situaciji zdel odličen gost. Že leta v svojih razmišljanjih in knjižnih delih opozarja, da svet drvi v napačno smer, ker ga tja vodijo sebični interesi, ki se ne ozirajo na nikogar – najbolj preprosto rečeno: ker ga vodi zlo. Dr. Gržan prepoznava in razkriva mehanizme tega delovanja – na splošno in na številnih področjih posebej. Trenutna zdravstvena kriza in odzivanje nanjo sta tudi odraz te napačne smeri.

Zgodovina nas uči, da bo tudi ta kriza minila. Čeprav je zaradi njene narave – gre za zdravstveno epidemijo – zaželeno ravnanje nas kot posameznikov zelo pasivno (čim manj stikov, ostajanje doma ipd.), lahko ta čas izkoristimo zelo aktivno – za (samo)reformacijo, ali z besedami dr. Gržana, za (samo)preraščanje in prerajanje v dobro. Vseskozi veliko poslušamo o novi realnosti, ki jo je in jo bo prinesla kriza. Pripravimo se, da jo bomo lahko sooblikovali tudi mi.

Na koncu knjižice 95 tez, pribitih na vrata svetišča kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma je Karel Gržan ob 500. obletnici reformacije l. 2017 zapisal: Pred petsto leti je Martin Luter primoral Cerkev k notranji reformi, danes je odločujoč vsak izmed nas, da ozavesti izrojenosti, s katerimi prav po religiozno manipulira hrematizem po svojih upravljavcih. … Če ne bomo naredili evolucijskega, odrešenjskega koraka, nas bodo po notranji medosebni in družbeni napetosti, ki prehaja k vrelišču, speljali v bojevito samouničevanje. Naj živi duhovna evolucija, ki nas edina vodi iz norosti v novost, iz mrakobnosti v svetlobo!

Navdihujoč praznik dneva reformacije vam želimo.

direktor Matej Jazbinšek in knjižničarke Knjižnice Laško, Radeče in Rimske Toplice